Kako ločevati in reciklirati plastiko ter kaj storiti s praznimi kartušami za tiskalnik

Deli

Plastika je praktičen material, vendar problematičen odpadek. Je lahka, trpežna, poceni za proizvodnjo in uporabna v embalaži, elektroniki, gospodinjstvu ter industriji. Prav te prednosti pa povzročajo, da nastaja veliko plastičnih odpadkov in da njihovo recikliranje ni vedno preprosto.

Pri ločevanju plastike je pomembno razlikovati med običajno plastično embalažo in izdelki, ki plastiko samo vsebujejo. Plastenka, folija ali lonček so druga vrsta odpadka kot tonerska kartuša, kartuša s črnilom, elektronska dodatna oprema ali onesnažena embalaža kemikalij. Ni vse, kar je izdelano iz plastike, samodejno primerno za zabojnik za plastično embalažo.

Zakaj ni dovolj reči »to je plastika«

Plastika ni en sam material. Obstaja več vrst plastike z različnimi lastnostmi, dodatki in možnostmi recikliranja. Nekatere vrste se reciklirajo razmeroma dobro, na primer PET iz plastenk za pijače ali izbrane vrste polietilena in polipropilena. Druge je težje reciklirati, zlasti če so onesnažene, kombinirane z drugimi materiali ali vsebujejo ostanke snovi, ki otežujejo predelavo.

V praksi je odločilno predvsem to, ali je določeno plastiko mogoče ločiti, tehnično predelati in ekonomsko ponovno uporabiti. Recikliranje torej ni samodejna lastnost materiala. Je proces, ki je odvisen od zbiranja, sortiranja, čistosti odpadka, razpoložljivih tehnologij in povpraševanja po recikliranem materialu.

Priporočeno

Hierarhija ravnanja z odpadki: najprej manj odpadkov, šele nato recikliranje

V Evropski uniji velja načelo hierarhije ravnanja z odpadki. Najboljša rešitev je preprečevanje nastajanja odpadkov. Če odpadek nastane, je naslednji korak ponovna uporaba. Sledi recikliranje, nato druga oblika predelave, na primer energetska izraba, šele na koncu pa odstranjevanje odpadkov.

S praktičnega vidika to pomeni:

Najbolje je, da ne kupujemo ali ne uporabljamo nepotrebne plastike tam, kjer obstaja funkcionalna alternativa. Če je plastični izdelek že nastal, ga je smiselno uporabljati večkrat. Ko odsluži, ga je smiselno ločiti tako, da ga je mogoče reciklirati. Sežig z energetsko izrabo je lahko rešitev za odpadke, ki jih ni mogoče smiselno reciklirati, vendar ni enakovredno nadomestilo za recikliranje.

Kaj običajno spada med plastično embalažo

V ločeno zbiranje plastične embalaže običajno spadajo predvsem plastenke, embalaža živil in izdelkov za osebno nego ali gospodinjstvo, plastični lončki, folije, vrečke, nakupovalne vrečke in druga plastična embalaža, če jo lokalni sistem zbiranja sprejema.

Natančna pravila se lahko razlikujejo glede na državo, občino in izvajalca zbiranja odpadkov. Ponekod se plastika zbira ločeno, drugje skupaj s kovinami ali kartonsko embalažo za pijače. Zato je pri lokalizaciji članka smiselno dodati konkretno formulacijo glede na lokalni sistem.

Na splošno velja, da mora biti embalaža prazna. Ni treba, da je popolnoma oprana, vendar ne bi smela vsebovati večjih ostankov hrane, olj, kemikalij ali druge vsebine, ki bi lahko onesnažila druge odpadke. Preveč temeljito pranje z vročo vodo lahko zmanjša okoljsko korist ločevanja, zato je smiselno ohraniti razumno razmerje med čistočo in porabo vode.

 

Ilustracija: AI-generated

Kaj ne spada v običajno zbiranje plastične embalaže

V običajno zbiranje plastične embalaže ne spada vse, kar ima plastično površino. Problematični so predvsem sestavljeni izdelki, elektronske komponente, baterije, kabli, igrače, medicinski odpadki, embalaža z ostanki nevarnih snovi in prazne kartuše za tiskalnike.

Tonerska kartuša ali kartuša s črnilom ni običajna plastična embalaža. Vsebuje plastične dele, kovinske dele, ostanke tonerja v prahu ali črnila, čip in druge komponente. Zato ne spada med običajno plastično embalažo. Pravilen način odstranjevanja je povratni prevzem, oddaja v zbirnem centru, specializiran zbiralni zabojnik ali program recikliranja proizvajalca oziroma prodajalca.

Kaj storiti s praznimi kartušami za tiskalnik

Če imate tiskalnik, boste prej ali slej morali rešiti vprašanje praznih črnilnih ali tonerskih kartuš. Najslabša rešitev je, da jih odvržete med mešane komunalne odpadke. Prav tako niso primerne za običajen zabojnik za plastično embalažo, ker gre za sestavljen izdelek, ne za čisto plastično embalažo.

Prva možnost je obnova ali ponovno polnjenje. Pri nekaterih vrstah kartuš je mogoče kartušo s črnilom ali tonersko kartušo očistiti, pregledati, zamenjati obrabljene dele in jo ponovno napolniti s črnilom ali tonerjem v prahu. Prednost je manjša poraba novih materialov in pogosto tudi nižja cena. Slabost je lahko nihajoča kakovost pri slabi obnovi, težave z združljivostjo ali krajša življenjska doba kartuše.

Druga možnost je povratni prevzem pri prodajalcu ali proizvajalcu. Več proizvajalcev tiskalnikov ima lastne programe za zbiranje in recikliranje originalnih kartuš. Takšni programi so lahko brezplačni, vendar imajo običajno natančne pogoje: sprejemajo le določene znamke, vrste ali originalne kartuše. HP Planet Partners in Canon cartridge recycling sta na primer programa, ki delujeta po načelu povratnega zbiranja uporabljenih originalnih kartuš, vendar je treba pogoje sprejema vedno preveriti za konkretno državo in izdelek.

Tretja možnost je oddaja na specializiranem zbirnem mestu. To je lahko zbirni center, zbiralni zabojnik v trgovini, servisno mesto ali druga infrastruktura v skladu z lokalnimi pravili. Pri lokalizaciji članka je smiselno dodati konkretno ime sistema v posamezni državi.

Kako ravnati s tonersko kartušo

Tonerske kartuše po nepotrebnem ne razstavljajte. Če je poškodovana ali iz nje uhaja toner v prahu, jo položite v originalno embalažo, vrečko ali drugo embalažo, ki jo je mogoče zapreti. Toner v prahu je fin material, ki se zlahka razprši, zato kartuše ni treba stresati niti čistiti s sesalnikom, namenjenim običajnemu gospodinjskemu prahu.

Pri kartušah s črnilom je smiselno preprečiti iztekanje preostalega črnila. Če imate originalno zaščitno embalažo, jo uporabite. Če je nimate, kartušo položite v ločeno vrečko ali škatlico in jo oddajte po navodilih prodajalca, proizvajalca ali zbirnega mesta.

Recikliranje plastike ima omejitve

Recikliranje plastike je pomembno, vendar ni brez izgub. Material se lahko med predelavo poslabša, nekaterih vrst plastike ni mogoče reciklirati znova in znova v nedogled, vsi ločeno zbrani plastični odpadki pa nimajo takojšnje uporabe v novi proizvodnji. Težava so predvsem večplastna embalaža, barvne kombinacije, dodatki, onesnaženje in mešanje različnih vrst plastike.

To ne pomeni, da ločevanje nima smisla. Pomeni, da je ločevanje samo en del rešitve. Dejanska korist nastane šele takrat, ko je odpadek pravilno ločen, predelan in se reciklirani material dejansko uporabi v novem izdelku.

Kaj spreminja evropska zakonodaja

Evropska politika se v zadnjih letih premika od samega ločevanja k preprečevanju odpadkov, boljšemu oblikovanju izdelkov in večji odgovornosti proizvajalcev. Nova pravila EU za embalažo so usmerjena v to, da bi bila embalaža do leta 2030 reciklabilna na ekonomsko vzdržen način, da bi se zmanjšala poraba primarnih surovin in da bi se varno povečal delež reciklirane plastike v embalaži. Uredba PPWR je začela veljati 11. februarja 2025, splošno pa se bo začela uporabljati 12. avgusta 2026.

EU hkrati omejuje izbrane plastične izdelke za enkratno uporabo in zaostruje pravila za izvoz plastičnih odpadkov. Cilj je, da se plastični odpadki ne rešujejo zgolj s premikom v države s cenejšo predelavo, temveč da se izboljšajo preprečevanje, zbiranje, sortiranje in recikliranje v okviru bolj delujočega krožnega gospodarstva. Za izvoz plastičnih odpadkov v države zunaj OECD naj bi od 21. novembra 2026 veljale bistveno strožje omejitve, vključno s prepovedjo izvoza plastičnih odpadkov v te države; možnost zaprositi za izjemo naj bi se odprla 21. maja 2029.

Praktičen postopek za gospodinjstvo ali majhno pisarno

Pri običajni plastični embalaži upoštevajte lokalni sistem ločenega zbiranja. Embalažo izpraznite, po možnosti zmanjšajte njen volumen in jo odložite v zabojnik, namenjen plastični embalaži ali kombiniranemu zbiranju, v skladu z lokalnimi pravili.

Pri kartušah za tiskalnik ravnajte drugače. Najprej preverite, ali je kartušo mogoče obnoviti ali ponovno napolniti. Če ne, ugotovite, ali jo sprejema proizvajalec, prodajalec ali servis. Če taka možnost ni na voljo, jo oddajte na določenem zbirnem mestu. Ne odvrzite je med mešane odpadke niti v običajno zbiranje plastične embalaže.

Pri nakupu novih kartuš ne spremljajte le cene, temveč tudi življenjsko dobo, možnost povratnega prevzema, dostopnost obnove in zanesljivost tiskanja. Cenejša kartuša ni nujno ugodnejša, če ima manjši izkoristek, slabšo kakovost tiska ali po uporabi nima jasne poti za povratno zbiranje.

Zaključek

Ločevanje plastike je smiselno, vendar mora biti natančno. Običajna plastična embalaža spada v ločeno zbiranje v skladu z lokalnimi pravili. Tonerske in črnilne kartuše pa je treba obravnavati ločeno, ker ne gre za preprosto plastično embalažo, temveč za sestavljen izdelek iz več materialov.

Najboljša rešitev je preprečevanje nepotrebnih odpadkov, čim daljša uporaba izdelkov, pri kartušah za tiskalnik pa dajanje prednosti obnovi ali povratnemu prevzemu in šele nato recikliranju. Recikliranje je pomembno, vendar najbolje deluje takrat, ko odpadek pride v pravi sistem.

Blog Drugi zanimivi članki
Vaša nakupovalna košarica
Nakupovalna košarica ne vsebuje izdelkov
TonerDepot.si
Prijava
Nimate računa? Registrirajte se zdaj
Meni