Ofsetni tisk: kdaj se splača in kdaj je boljši digitalni tisk

Z izrazom ofsetni tisk se najpogosteje srečujemo pri knjigah, revijah, katalogih, brošurah, plakatih, letakih ali embalaži. Vendar vam ni treba biti založnik ali veliko podjetje, da bi bila ta tehnologija relevantna tudi za vas. Ofset je lahko smiseln tudi takrat, ko morate natisniti večje število priročnikov, produktnih katalogov, poslovnih gradiv, reklamnih tiskovin ali embalažnih elementov.

Pri izbiri tiskarske tehnologije ne gre samo za vprašanje kakovosti. Odločajo predvsem obseg tiska, zahtevani rok, vrsta papirja ali materiala, barvnost, število različic, personalizacija, zaključna dela in celotna ekonomika naročila. Poenostavljeno pravilo pravi: digitalni tisk je ugoden pri manjših nakladah, hitri izdelavi in spremenljivih podatkih; ofsetni tisk je močan pri večjih nakladah, stabilni barvnosti in ponavljajoči se proizvodnji. V praksi pa meja med njima ni fiksna.

Digitalni vs. ofsetni tisk

Na prvi pogled se lahko zdi, da je tisk preprosto tisk. Razlika med digitalnim in ofsetnim tiskom pa je bistvena.

Digitalni tisk prenese sliko neposredno iz digitalne datoteke na papir ali drug material. Ne uporablja tiskarskih plošč. Pri produkcijskem digitalnem tisku se uporablja predvsem tehnologija s tonerjem ali črnilom, torej inkjet tehnologija. Prednost so hitra priprava, možnost tiska manjših serij, preprosta sprememba podatkov in personalizacija vsakega izvoda.

Priporočeno

Ploter xero role - 610 x 50 x 50 mm, 80 g, rola 50 m, 1 kos

Poseben 80g papir v rolah za vsakodnevno črno-belo in barvno tehnično tiskanje. Ultra bel papir v rolah namenjen tiskanju v risalnikih.

11,50 € z DDV 9,43 € brez DDV

Na zalogi

1+ kosov

− +

Kupiti

Ploter xero role - 297 x 50 x 50 mm, 80 g, rola 50 m, 1 kos

Poseben 80g papir v rolah za vsakodnevno črno-belo in barvno tehnično tiskanje. Ultra bel papir v rolah namenjen tiskanju v risalnikih.

6,00 € z DDV 4,92 € brez DDV

Na zalogi

1+ kosov

− +

Kupiti

Akcija

Role za risalnike, 841 mm/50 m/50 mm, 80 g

Zvitki iz posebnega papirja 80 g/m2, za inkJet namene. Navijanje 50 m.

34,71 € 27,95 € z DDV 22,91 € brez DDV

Na zalogi

10+ kosov

− +

Kupiti

Ploter xero role - 420 x 50 x 50 mm, 80 g, rola 50 m, 1 kos

Poseben 80g papir v rolah za vsakodnevno črno-belo in barvno tehnično tiskanje. Ultra bel papir v rolah namenjen tiskanju v risalnikih.

8,45 € z DDV 6,93 € brez DDV

Na zalogi

1+ kosov

− +

Kupiti

Ploter xero role - 420 x 150 x 76 mm, 80 g, rola 150 m, 1 kos

Poseben 80g papir v rolah za vsakodnevno črno-belo in barvno tehnično tiskanje. Ultra bel papir v rolah namenjen tiskanju v risalnikih.

32,25 € z DDV 26,43 € brez DDV

Na zalogi

1+ kosov

− +

Kupiti

Role za ploterje 594 mm/30 m/51 mm 120 g

33,20 € z DDV 27,21 € brez DDV

Na zalogi

10+ kosov

− +

Kupiti

Role za ploterje 297 mm/100 m/76 mm 80 g

21,30 € z DDV 17,46 € brez DDV

Na zalogi

5+ kosov

− +

Kupiti

Role za ploterje 860 mm/100 m/76 mm 80 g

64,45 € z DDV 52,83 € brez DDV

Na zalogi

10+ kosov

− +

Kupiti

Novo

Role za risalnike, 620 mm/100 m/76 mm, 80 g

36,70 € z DDV 30,08 € brez DDV

Na zalogi

1+ kosov

− +

Kupiti

Akcija

Role za ploterje 1067 mm/50 m/50 mm, 80 g

Zvitki iz posebnega papirja 80 g/m2, za inkJet namene. Navijanje 50 m.

44,63 € 31,00 € z DDV 25,41 € brez DDV

Na zalogi

10+ kosov

− +

Kupiti

Role za risalnike, 297 mm/50 m/50 mm, 80 g

Zvitki iz posebnega papirja 80 g/m2, 90 u, za inkJet namene. Premer notranje cevi 50 mm. Navijanje 50 m.

12,40 € z DDV 10,16 € brez DDV

Na zalogi

50+ kosov

− +

Kupiti

Role za risanje, 420 mm/50 m/50 mm, 80 g

Zvitki iz posebnega papirja 80 g/m2, 90 u, za inkJet namene. Premer notranje cevi 50 mm. Navijanje 50 m. Navijanje: 50 m Premer cevi: 50 mm

17,35 € z DDV 14,22 € brez DDV

Na zalogi

1+ kosov

− +

Kupiti

Akcija

Role za risalnike, 420 mm/50 m/50 mm, 90 g

Ploterski zvitki iz posebnega 90 g/m2 papirja za inkJet namene. Navijanje 50 m. Širina zvitka / premer cevi 420 mm / 50 mm.

28,26 € 21,35 € z DDV 17,50 € brez DDV

Na zalogi

1+ kosov

− +

Kupiti

Akcija

Role za risalnike, 594 mm/50 m/50 mm, 80 g

Zvitki iz posebnega papirja 80 g/m2, 90 u, za inkJet namene. Premer notranje cevi 50 mm. Navijanje 50 m. Navijanje: 50 m Premer cevi: 50 mm

22,80 € 17,30 € z DDV 14,18 € brez DDV

Na zalogi

10+ kosov

− +

Kupiti

Role za risalnike, 594 mm/50 m/50 mm, 90 g

Ploterski zvitki iz posebnega 90 g/m2 papirja za inkJet namene. Navijanje 50 m. Širina zvitka / premer cevi 594 mm / 50 mm.

14,85 € z DDV 12,17 € brez DDV

Na zalogi

5+ kosov

− +

Kupiti

Akcija

Role za risanje, 610 mm/50 m/50 mm, 80 g

Zvitki iz posebnega papirja 80 g/m2, 90 u, za inkJet namene. Premer notranje cevi 50 mm. Navijanje 50 m. Navijanje: 50 m Premer cevi: 50 mm

23,30 € 17,30 € z DDV 14,18 € brez DDV

Na zalogi

10+ kosov

− +

Kupiti

Ofsetni tisk je posreden tiskarski postopek. Slika se najprej prenese s tiskarske plošče na gumijasti prenosni valj in šele nato na papir ali drugo podlago. Zato se imenuje ofsetni: barva se ne prenese neposredno s plošče na papir. Pri običajnem barvnem tisku se uporablja CMYK, torej cian, magenta, rumena in črna barva. Za vsako od teh barv se pripravi posebna tiskarska plošča.

Kako deluje ofsetni tisk

Osnova ofsetnega tiska je različno obnašanje slikovnih in neslikovnih mest na tiskarski plošči. Slikovna mesta sprejemajo mastno tiskarsko barvo, medtem ko neslikovna mesta sprejemajo vodno raztopino in barvo odbijajo. Zaradi tega barva pride samo tja, kjer morajo biti besedilo, grafika ali slika.

Postopek je poenostavljeno videti tako:

Digitalna grafična datoteka se pripravi v predtiskovni pripravi. Nato se razdeli glede na posamezne tiskarske barve. Za vsako barvo se izdela posebna tiskarska plošča. Sodobne tiskarne danes pogosto uporabljajo sisteme CTP, torej Computer-to-Plate, pri katerih se slika iz računalnika prenese neposredno na ploščo brez vmesnega koraka v obliki filma.

Po namestitvi plošč v stroj se barva prenese s plošče na gumijasti prenosni valj in z njega na papir. Ko je stroj nastavljen, lahko ofset zelo stabilno in hitro proizvede veliko število izvodov. Prav zato je ugoden predvsem pri daljših nakladah, kjer se stroški priprave porazdelijo na veliko število kosov.

Ofsetni tisk na pole, coldset in heatset ofset

Ofsetni tisk ima več oblik. Pri ofsetnem tisku na pole se v stroj vlagajo posamezne pole papirja. Ta način se pogosto uporablja pri kakovostnih brošurah, katalogih, embalaži, knjigah, vizitkah, razglednicah ali poslovnih gradivih.

Pri rotacijskem ofsetnem tisku se tiska z velikih rol papirja. Uporablja se predvsem pri visokih nakladah, na primer pri časopisih, revijah, letakih ali katalogih.

Coldset ofset se uporablja predvsem pri nepremaznih papirjih, značilno pri časopisih. Barva se fiksira predvsem z vpijanjem v papir in oksidacijo. Heatset ofset se uporablja pri višji kakovosti tiska na premaznih papirjih, na primer pri magazinih ali reklamnih katalogih. Pri heatset ofsetu se barva suši s toploto, pri čemer del sestavin barve izhlapi v sušilni napravi, natisnjeni izvod pa se nato ohladi.

Prednosti ofsetnega tiska

Glavna prednost ofseta je ekonomika pri večjem obsegu. Priprava naročila je dražja in traja dlje kot pri digitalnem tisku, ker je treba pripraviti plošče, nastaviti stroj, uskladiti barvnost in računati tudi z odpadom pri zagonu. Ko pa je stroj nastavljen, se cena na enoto pri večji nakladi občutno zniža.

Ofset je močan tudi pri barvni stabilnosti. Pri dobro nastavljeni proizvodnji lahko dolgoročno ohranja konsistenten rezultat, kar je pomembno pri gradivih blagovnih znamk, katalogih, embalaži ali ponavljajočih se naročilih.

Druga prednost je možnost uporabe posebnih barv. Poleg običajnega načina CMYK je mogoče delati z direktnimi barvami, na primer po vzorčniku Pantone. To je pomembno pri znamkah, ki potrebujejo natančno določeno korporativno barvo. Ofset omogoča tudi uporabo kovinskih, fluorescenčnih ali posebnih lakirnih in efektnih rešitev.

Ofsetni tisk ponuja široke možnosti izbire papirja in materialov. Tiskati je mogoče na različne nepremazne in premazne papirje, kartone, embalažne materiale in posebne površine. S pravo tehnologijo in zaključnimi deli je mogoče doseči zelo profesionalen rezultat.

Slabosti ofsetnega tiska

Ofset ni idealen za zelo majhne serije. Če morate natisniti 50, 100 ali 300 kosov preprostega materiala, sta lahko priprava plošč in nastavitev stroja nesorazmerno dragi. V takem primeru bo pogosto bolj ekonomičen digitalni tisk.

Slabost je tudi daljši čas priprave. Pri nujnih naročilih lahko digitalni tisk zmaga tudi takrat, ko bi bil ofset pri večji nakladi cenejši. Rok dobave je zato enako pomemben kot cena na kos.

Ofset prav tako ni primeren tam, kjer se mora vsak izvod razlikovati. Če potrebujete imena, naslove, unikatne QR-kode, serijske številke, kupone za popust ali personalizirano vsebino, je digitalni tisk naravno primernejši. Ofset je močan pri stabilni predlogi, ne pri spremenljivih podatkih.

Kdaj izbrati ofsetni tisk

Ofsetni tisk je smiseln predvsem takrat, ko tiskate večje število enakih kosov, potrebujete stabilno barvnost, kakovosten papir, posebne barve ali profesionalna zaključna dela. Tipični primeri so katalogi, knjige, brošure, revije, embalaža, reklamni letaki v večji nakladi, produktni priročniki ali gradiva blagovnih znamk.

Ofset se splača presojati predvsem pri nakladah v tisočih kosih. Vendar ni mogoče reči, da obstaja univerzalna meja, na primer natančno 5.000 ali 10.000 kosov. Točka, pri kateri se ofset začne bolj splačati kot digitalni tisk, je odvisna od konkretnega naročila. Drugačna bo pri preprosti črno-beli brošuri, drugačna pri polnobarvnem katalogu, drugačna pri embalaži s posebnim lakom in drugačna pri tisku več jezikovnih različic.

Pri odločanju zato ni dovolj vprašati samo: »Koliko kosov potrebujem?« Pomembneje se je vprašati: koliko različic potrebujem, kako hitro jih potrebujem, kakšen papir ali material želim uporabiti, ali potrebujem barve Pantone, katera zaključna dela so nujna in ali bom skladiščil večjo količino natisnjenih izvodov.

Digitalni tisk

Digitalni tisk ne uporablja tiskarskih plošč. Slika se tiska neposredno iz digitalnih podatkov. Zato je priprava hitrejša in pri majhnih serijah cenejša. Digitalni tisk je primeren predvsem takrat, ko morate hitro natisniti manjšo količino gradiv, testirati več različic, spreminjati vsebino ali personalizirati vsak kos.

Sodobni digitalni tisk ni več samo rešitev za majhna pisarniška naročila. Produkcijski stroji s tonerjem in inkjet tehnologijo se danes uporabljajo tudi pri knjigah, direct mailu, marketinških gradivih, etiketah in delu embalaže. Digitalni tisk zato postopoma prevzema tudi nekatera naročila, ki so se nekoč samodejno oddajala v ofset.

Velika prednost digitalnega tiska je tisk na zahtevo. Namesto da podjetje natisne tisoče kosov za skladišče, lahko naroči manjše serije glede na trenutno potrebo. To zmanjšuje tveganje neporabljenih zalog, zastarelih katalogov, starih cen, neažurnih kontaktov ali neveljavnih informacij o izdelkih.

Digitalni tisk je ugoden tudi pri personalizaciji. Imena, naslovi, unikatne kode, številčenje, jezikovne različice ali regionalne različice se lahko učinkovito obdelajo brez izdelave novih tiskarskih plošč.

Prednosti digitalnega tiska

Digitalni tisk ima pri kratkih naročilih nižje pripravljalne stroške. Je hiter, prilagodljiv in primeren za majhne serije. Omogoča tisk samo tolikšnega števila kosov, kolikor jih trenutno potrebujete. Znižuje minimalne količine naročila in omogoča preprosto testiranje različnih zasnov.

Pomembna prednost so spremenljivi podatki. Vsak natisnjeni izvod lahko vsebuje drugo ime, naslov, QR-kodo, številko, sliko ali besedilo. Pri ofsetu je to zapleteno ali ekonomsko neugodno.

Digitalni tisk ima prednost tudi pri pogostih spremembah vsebine. Če se spreminjajo cene, kontakti, produktni parametri ali zakonodajne informacije, digitalni tisk omogoča tisk manjših serij in pogostejše posodabljanje gradiv.

Slabosti digitalnega tiska

Digitalni tisk ni nujno najcenejši pri visokih nakladah. Ko tiskate tisoče ali deset tisoče enakih kosov, ima lahko ofset nižjo ceno na kos. Digitalni tisk ima nižje ali nične fiksne stroške, povezane s ploščami, vendar višje variabilne stroške za vsak natisnjeni izvod.

Digitalni tisk ima lahko omejitve pri posebnih papirjih, direktnih barvah, nekaterih površinah ali zelo specifičnih zahtevah za zaključna dela. Sodobne tehnologije te omejitve postopoma zmanjšujejo, vendar niso popolnoma izginile.

Pri gradivih, občutljivih z vidika blagovne znamke, je treba preveriti barvno natančnost. Digitalni tisk je lahko za večino običajnih aplikacij dovolj kakovosten, vendar ima lahko ofset pri natančno določenih korporativnih barvah, luksuzni embalaži ali zahtevnih katalogih še vedno prednost.

Kako se odločiti

Najboljša odločitev ne nastane na podlagi splošnega pravila, temveč na podlagi konkretnega izračuna. Pri manjših količinah, personalizaciji in hitri dobavi bo pogosto boljši digitalni tisk. Pri večjih nakladah, stabilni predlogi, posebnih barvah in zahtevnih zaključnih delih bo pogosto ugodnejši ofset.

Kot orientacijsko pravilo lahko rečemo:

Pri desetinah do stotinah kosov je običajno praktičnejši digitalni tisk.
Pri nižjih tisočih kosih se splača primerjati digitalni tisk in ofset.
Pri višjih tisočih do deset tisočih enakih kosov ima pogosto prednost ofset.
Pri personalizaciji, več različicah ali pogostih spremembah je lahko digitalni tisk smiseln tudi pri večjem številu kosov.

Odločilna torej ni samo cena na kos. V skupne stroške je treba vključiti tudi pripravo, zagon, odpad, papir, zaključna dela, prevoz, skladiščenje, tveganje zastaranja gradiv in čas dobave.

Embalaža in posebne aplikacije

Pri embalaži je odločanje še bolj zapleteno. Ofset se pogosto uporablja pri zložljivih kartonih, premium embalaži ali materialih, kjer sta pomembni kakovost slike in površinska obdelava. Digitalni tisk pa se vse bolj uveljavlja pri etiketah, kratkih serijah embalaže, testnih pakiranjih, sezonskih kampanjah in personaliziranih izdelkih.

Treba je tudi povedati, da embalaža ni samo vprašanje ofseta in digitalnega tiska. V praksi se pogosto uporabljajo tudi fleksotisk, globoki tisk, sitotisk ali hibridne proizvodne linije. Zato je pri embalaži najbolj smiselno izhajati iz konkretnega materiala, oblike, obsega, zahtevane odpornosti in zaključnih del.

Zaključna dela

Tisk je samo en del končnega izdelka. Pri brošurah, katalogih, knjigah, embalaži ali reklamnih gradivih pogosto odločajo tudi zaključna dela. Lahko gre za rezanje, zgibanje, vezavo, luknjanje, lakiranje, laminiranje, izsek, perforacijo, reliefni tisk, foliranje, lepljenje ali vstavljanje v ovojnice.

Zaključna dela lahko bistveno vplivajo na ceno in rok dobave. Včasih je sam tisk cenejši, zaključna dela pa dražja. Zato je dobro končni izdelek obravnavati kot celoto, ne samo kot število natisnjenih strani.

Povzetek

Ofsetni in digitalni tisk imata vsak svoje mesto. Ofset je ugoden pri večjih nakladah, stabilni predlogi, natančni barvnosti, posebnih barvah, kakovostnih papirjih in profesionalnih zaključnih delih. Digitalni tisk je ugoden pri manjših serijah, hitri izdelavi, personalizaciji, pogostih spremembah in tisku na zahtevo.

Najpomembnejša sprememba v primerjavi s starejšim pogledom je, da med digitalnim in ofsetnim tiskom ne obstaja več preprosta fiksna meja. Ni dovolj reči, da se ofset splača od določenega števila kosov naprej. Pravilna izbira je odvisna od celotne ekonomike naročila.

Če niste prepričani, je najbolj praktično pripraviti natančno specifikacijo: število kosov, format, število strani, papir, barvnost, število različic, zaključna dela, rok in zahteve glede personalizacije. Z isto specifikacijo nato pridobite ponudbo za digitalni in ofsetni tisk. Razlika v ceni, času dobave in kakovosti vam bo dala veliko natančnejši odgovor kot splošna pravila.

Ali ste vedeli, da ...

Za enega prvih rotacijskih ofsetnih litografskih strojev velja naprava Roberta Barclaya, patentirana v Angliji leta 1875. Šlo je za rešitev, namenjeno predvsem tisku na kovinske plošče oziroma pločevino. Nastala je s kombinacijo rotacijskega tiskarskega stroja in prenosnega principa, pri katerem se je slika najprej prenesla na vmesni člen in šele nato na končni material. Pozneje se je kot prenosna površina začela uporabljati guma, ki je postala osnova sodobnega ofsetnega procesa.