Kaj je zbiralnik za odpadke in grelna enota

Pri izbiri tiskalnika verjetno najprej pogledate ceno tonerjev. To je logično, saj boste toner kupovali redno, njegovo ceno pa lahko preprosto preverite v skoraj vsaki spletni trgovini.

Vendar toner ni edini del, ki se med uporabo obrablja. V tiskalniku so tudi posoda za odpadni toner, slikovni boben, prenosni trak in fiksirna enota. Za nekatere od teh delov boste morda izvedeli šele takrat, ko tiskalnik prikaže sporočilo o napaki in zavrne nadaljevanje tiskanja.

Posoda za odpadni toner običajno ni draga. Fiksirna enota pa lahko pomeni precej večji strošek, pri cenejšem tiskalniku pa lahko njena zamenjava stane pomemben delež cene nove naprave.

Čemu so ti deli namenjeni, kako dolgo zdržijo in kdaj se jih splača vključiti v izračun stroška ene natisnjene strani?

Čemu je namenjena posoda za odpadni toner?

Morda domnevate, da ves toner iz kartuše na koncu pristane na papirju. V praksi ni tako.

Pri laserskem tiskanju se toner s slikovnega bobna prenese neposredno ali prek prenosnega traku na papir. Pri vsakem prenosu pa del drobnega prahu ostane na bobnu, traku ali drugem delu tiskalnega mehanizma.

Te ostanke odstranijo čistilna rezila in jih usmerijo v ločeno posodo. Ta se imenuje posoda za odpadni toner, zbiralnik odpadnega tonerja ali waste toner box.

Koliko tonerja konča v njej, je odvisno od tega, kaj in kako tiskate. Na količino vplivajo pokritost strani, število barvnih izpisov, čistilni cikli, kalibracije in sama zasnova tiskalnika.

Barvni laserski tiskalniki običajno ustvarijo več odpadnega tonerja kot črno-beli modeli. Delujejo namreč s štirimi barvami ter pogosteje izvajajo kalibracije in čiščenje tiskalnega mehanizma.

Vsake posode ni treba zamenjati posebej

Vsi tiskalniki nimajo ločene posode za odpadni toner. Pri nekaterih modelih je ta del kartuše s tonerjem, slikovne enote ali druge zamenljive komponente.

Za uporabnika je to priročno, saj mu ni treba spremljati še enega potrošnega materiala. Vendar to ne pomeni, da je posoda za odpadni toner brezplačna. Njeno ceno plačate kot del večje komponente, ki se zamenja v celoti.

Pri primerjavi tiskalnikov zato ne preverjajte samo cene kartuše s tonerjem. Preverite tudi, ali naprava uporablja ločen slikovni boben, posodo za odpadni toner ali prenosni trak ter kako pogosto je treba te dele zamenjati.

Tudi brizgalni tiskalnik ustvarja odpadke

Posode za odpadni material niso značilne samo za laserske tiskalnike. Podoben sistem uporabljajo tudi brizgalne naprave.

Brizgalni tiskalnik porabi del črnila za čiščenje in izpiranje tiskalne glave. To črnilo ne pride na papir, temveč konča v vpojni blazinici ali ločeni vzdrževalni posodi, ki jo proizvajalci pogosto označujejo kot maintenance box.

Razlike med posameznimi modeli so lahko precejšnje.

Pri nekaterih tiskalnikih lahko posodo preprosto odstranite in zamenjate. Pri drugih je vpojna blazinica vgrajena v notranjost naprave, zato je za njeno zamenjavo potreben servisni poseg.

Ko števec doseže določeno mejo, lahko tiskalnik nadaljnje tiskanje omeji ali ga popolnoma ustavi. Pri poceni modelu se lahko zgodi, da je strošek pooblaščenega servisa nesorazmerno visok glede na ceno in starost naprave.

Če izbirate brizgalni tiskalnik za dolgotrajnejšo uporabo, preverite, ali ima vzdrževalno posodo, ki jo lahko zamenja uporabnik. Dolgoročno je lahko ta podatek pomembnejši od nekaj evrov razlike v nakupni ceni.

Kako ugotovite, da je posoda za odpadni toner polna?

Večina uporabnikov za posodo za odpadni toner izve šele iz opozorila na zaslonu ali v gonilniku tiskalnika. Naprava vas lahko najprej opozori, da se približuje čas zamenjave. Ko je dosežena meja, lahko tiskanje popolnoma ustavi.

Tiskalnik dejanske količine odpadnega tonerja ne meri vedno neposredno. Nekateri modeli uporabljajo optični ali mehanski senzor, drugi se zanašajo na programski števec. Obstajajo tudi naprave, ki združujejo oba načina.

Zato ni vedno dovolj, da posodo samo izpraznite. Tiskalnik lahko še naprej zahteva nov del ali ponastavitev števca. Pri nekaterih modelih posoda poleg tega ni zasnovana za varno odpiranje in ponovno uporabo.

Na spletu lahko najdete navodila za praznjenje posode ali ponastavitev števca, vendar je prihranek običajno majhen v primerjavi s tveganjem. Odpadni toner je zelo fin prah. Zlahka se raztrese po mehanizmu, kjer lahko umaže prenosni trak, valje ali optične elemente.

Posledica so lahko madeži, proge in druge težave s kakovostjo tiska. Pri običajnem pisarniškem tiskalniku je zato praviloma smiselneje posodo zamenjati v skladu z navodili proizvajalca.

Pred naročilom vedno preverite natančno oznako dela. Tudi tiskalniki istega proizvajalca, ki so si na videz podobni, lahko uporabljajo različne posode.

Ali veste, kaj je fiksirna enota?

Ko se toner prenese na papir, nanj še ni trajno pritrjen. Če bi papir iz tiskalnika izvlekli pred fiksiranjem, bi lahko toner z njegove površine obrisali.

Za trajno vezavo tonerja na papir skrbi fiksirna enota. Uporabljata se tudi izraza grelna enota in fuser.

Papir v njej potuje med segretim in pritisnim elementom. Toplota toner stopi, pritisk pa ga poveže s površino papirja. Prav zato je izpis iz laserskega tiskalnika takoj po tiskanju pogosto topel.

Temperatura fiksirnega sistema se običajno giblje približno med 150 in 200 °C. Natančna vrednost je odvisna od zasnove tiskalnika, uporabljenega tonerja, hitrosti tiskanja in vrste papirja.

Pri debelejšem papirju, ovojnicah ali posebnih medijih lahko tiskalnik uporablja drugačne nastavitve kot pri običajnem pisarniškem papirju.

Zakaj laserski tiskalnik prve strani ne natisne takoj?

Fiksirna enota se mora pred tiskanjem segreti. To je eden od razlogov, zakaj laserski tiskalnik po vklopu ali prebujanju iz varčnega načina nekaj časa čaka, čeprav lahko nato natisne več deset strani na minuto.

Zato proizvajalci navajajo dva različna podatka: čas do izpisa prve strani in hitrost neprekinjenega tiskanja.

Fiksirna enota je hkrati eden od delov tiskalnika z največjo trenutno porabo električne energije. Sodobne naprave zato uporabljajo varčne načine in fiksirne sisteme, ki se lahko hitreje segrejejo.

Enota je običajno v zadnjem delu tiskalnika, blizu mesta, kjer iz naprave izstopa papir. Pri odstranjevanju zagozdenega papirja bodite previdni. Nekateri njeni deli lahko ostanejo vroči tudi po izklopu naprave.

Kako dolgo zdrži fiksirna enota?

Življenjska doba fiksirne enote pri pisarniških tiskalnikih se giblje približno od 50.000 do več kot 200.000 strani. Vendar tega podatka ne razumite kot natančen trenutek, ko se bo tiskalnik pokvaril.

Proizvajalec ga določi v določenih preskusnih pogojih. Pri dejanski uporabi lahko enota zdrži manj ali več časa.

Na življenjsko dobo med drugim vplivajo:

• koliko strani natisnete v enem tiskalnem opravilu;

• kako pogosto se tiskalnik segreva in ohlaja;

• kakšen papir uporabljate;

• ali tiskate na ovojnice, nalepke ali debelejše medije;

• v kakšnem okolju naprava deluje;

• kako pogosto se papir zagozdi v mehanizmu.

Pomembno ni samo število natisnjenih strani. Predstavljajte si dva tiskalnika, ki natisneta enakih 100.000 strani. Eden jih tiska v daljših serijah, drugi pa večinoma po eno ali dve strani.

Drugi tiskalnik mora fiksirno enoto pogosteje segrevati in opravi več mehanskih zagonov. Enako število strani zato ne pomeni nujno enake stopnje obrabe.

Kako prepoznate težavo s fiksirno enoto?

Obrabljena ali poškodovana fiksirna enota se lahko kaže na različne načine. Toner se lahko s papirja briše, slika je lahko zamegljena, na izpisih pa se lahko pojavijo ponavljajoči se madeži ali sence.

Med druge znake spadajo mečkanje papirja, nenavadni zvoki in pogosto zagozdenje papirja pri izhodu.

Če se napaka ponavlja v enakomernih razmikih, gre pogosto za poškodbo katerega od vrtečih se delov. Razdalja med madeži lahko ustreza obsegu valja ali traku.

Vendar ni nujno, da je težava v fiksirni enoti. Podobne napake lahko povzroča tudi slikovni boben, prenosni valj ali drug del mehanizma. Brez natančne diagnostike zato ni smiselno naročiti dragega dela samo na podlagi videza ene slabo natisnjene strani.

Čiščenje pomaga, kadar težavo povzročajo nečistoče ali ostanki papirja. Če so poškodovani površina valja, fiksirni trak, grelni element ali ležaj, čiščenje težave ne bo odpravilo.

Ali lahko fiksirno enoto zamenjate sami?

Pri nekaterih tiskalnikih da. Enota je lahko dostopna po odprtju zadnjega pokrova in pritrjena samo z nekaj vijaki ali zaskočkami.

Pri drugih modelih je vgrajena globlje v konstrukcijo. Za njeno zamenjavo je treba odstraniti ohišje, odklopiti kable in razstaviti del poti papirja. V takem primeru se je smiselneje obrniti na servis.

Pri primerjavi stroškov zato ne upoštevajte samo cene samega dela. Prišteti morate tudi strošek dela, prevoz do servisa in čas, ko tiskalnik ne bo na voljo.

Koliko ti deli povečajo strošek ene strani?

Oglejmo si preprost modelni primer. Ne gre za cenik konkretnega tiskalnika, temveč za prikaz načina izračuna.

Predpostavimo, da uporabljate:

• toner z zmogljivostjo 6.000 strani za 90 €;

• fiksirno enoto z življenjsko dobo 100.000 strani za 180 €;

• posodo za odpadni toner z zmogljivostjo 20.000 strani za 15 €.

Stroški ene strani so približno naslednji:

• toner: 1,50 centa;

• fiksirna enota: 0,18 centa;

• posoda za odpadni toner: 0,08 centa.

Deli zunaj tonerja tako k strošku ene strani dodajo približno 0,26 centa. V tem primeru gre za približno 17-odstotno povečanje v primerjavi s stroškom samega tonerja.

Tak izračun pa je smiseln samo, če med uporabo tiskalnika dejansko dosežete navedeno življenjsko dobo posameznih delov.

Pri majhnem obsegu tiskanja fiksirne enote morda nikoli ne boste zamenjali

Če natisnete 500 strani na mesec, boste 100.000 strani dosegli šele čez približno 16 let in 8 mesecev. Verjetno boste tiskalnik prej prenehali uporabljati zaradi drugega razloga.

Pokvari se lahko elektronika, gonilniki ali nadomestni deli lahko postanejo nedostopni ali pa se spremenijo vaše zahteve. V takem primeru ni smiselno v strošek vsake strani vključiti celotne cene nove fiksirne enote.

Pri 3.000 straneh na mesec boste 100.000 strani dosegli v približno dveh letih in devetih mesecih. V tem primeru je treba z zamenjavo fiksirne enote realno računati.

Namesto splošne meje mesečnega obsega tiskanja si zato zastavite preprosto vprašanje: koliko strani boste verjetno natisnili v celotnem načrtovanem obdobju uporabe?

Izračun je preprost:

mesečni obseg tiskanja × število mesecev uporabe

Če se rezultat približuje življenjski dobi fiksirne enote, njeno ceno vključite v skupne stroške.

Kdaj se zamenjava fiksirne enote še splača?

Predstavljajte si, da fiksirna enota stane 150 €, nov tiskalnik pa lahko kupite za 250 €. Ali to samodejno pomeni, da se popravilo ne splača?

Ne vedno.

Nov tiskalnik lahko uporablja drugačne tonerje, zahteva novo dodatno opremo ali povzroči stroške namestitve in nastavitve. Poleg tega imate lahko v starem tiskalniku skoraj poln toner ali druge dele v dobrem stanju.

Po drugi strani zamenjava drage fiksirne enote morda ni smiselna, če je tiskalnik že natisnil veliko strani ter ima obrabljen slikovni boben, prenosni trak ali podajalne valje. Kmalu po popravilu se lahko pojavi nova okvara.

Zato primerjajte dva skupna zneska.

Stroški popravila vključujejo ceno dela, delo servisa, prevoz in morebitni izpad delovanja.

Stroški zamenjave vključujejo ceno novega tiskalnika, nove potrošne materiale, namestitev in čas, potreben za nastavitev.

Šele nato boste ugotovili, katera možnost je ekonomsko ugodnejša.

Kaj preveriti pred nakupom tiskalnika?

Če tiskate samo občasno, bo verjetno zadostovala primerjava nakupne cene in stroškov tonerja. Pri večjem obsegu pa lahko postanejo odločilni tudi manj opazni deli.

Pred nakupom zato preverite:

• ceno in zmogljivost tonerjev;

• ceno slikovnega bobna;

• ceno prenosnega traku pri barvnem tiskalniku;

• ceno in zmogljivost posode za odpadni toner;

• ceno in življenjsko dobo fiksirne enote;

• ali lahko te dele zamenjate sami;

• koliko stane servisni poseg;

• kakšen mesečni obseg tiskanja priporoča proizvajalec;

• ali bodo nadomestni deli na voljo tudi čez nekaj let.

Teh podatkov pogosto ne boste našli na glavni strani izdelka. Poiščite jih v uporabniškem priročniku, servisni dokumentaciji ali katalogu potrošnega materiala in nadomestnih delov.

Cena tonerja ostaja pomembna, vendar sama po sebi ne pove, koliko bo tiskalnik stal v celotni življenjski dobi. Pri večjem obsegu tiskanja je napravo smiselno obravnavati kot sklop delov, ki imajo svojo ceno in življenjsko dobo.

Najboljša primerjava zato ne temelji samo na enem podatku o ceni tonerja. Izberite dva ali tri konkretne modele ter izračunajte njihove stroške za obdobje, v katerem jih nameravate uporabljati. Šele nato boste ugotovili, kateri tiskalnik je dejansko cenejši.