Pisarniški material

Sojino črnilo

Predvidevamo, da bo v bližnji prihodnosti okoljski vidik veliko bolj vplival na proizvodnjo črnil in laserskih kartuš za tiskalnike. A tudi danes okolje v tej smeri ni zanemarjeno. Poleg tradicionalnih črnil na osnovi nafte se od poznih sedemdesetih let prejšnjega stoletja omenja sojino črnilo. Ima sloves okolju prijaznejšega. Seveda ima v celotnem konceptu prednosti in slabosti.

Kaj je sojino črnilo in kdaj se je pojavilo

V poznih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je časopisno združenje Amerike iskalo načine za proizvodnjo črnila iz surovin, ki niso na osnovi nafte. Glavni razlog za ta korak je bila takratna rast cene nafte in različni spori z organizacijo držav, ki so bile glavne dobaviteljice nafte. Prednostna naloga je bila najti bolj zanesljiv in predvsem stroškovno učinkovit način proizvodnje. Seveda soja ni bila prvi in edini kandidat. Preizkušenih je bilo več kot 2000 različnih formulacij rastlinskih olj. Najbližje uspehu sta bila riževa in sojina črnila. Raziskovalci NAA so prišli z uporabo sojinega olja. Leta 1987 ga je uradno testiral The Gazette of Iowa. Leta 1993 je bil ustanovljen Nacionalni informacijski center za sojino črnilo Iowa Soybean Association za podporo raziskavam in uporabi sojinega črnila. Ustvarjeno je celo nekaj kot blagovna znamka ali oznaka za izdelke, ki izpolnjujejo osnovne kriterije. O uspehu sojinega črnila priča dejstvo, da ga uporablja približno tretjina ameriških časopisnih tiskarjev. Več kot 90 % nacionalnih časopisov pa za tisk uporablja barvno sojino črnilo.

Kako se proizvaja sojino črnilo

Sama proizvodnja sojinega črnila ni sestavljena le iz osnovne sestavine rahlo rafiniranega sojinega olja. Skupaj s primesjo smole, voskov, pigmenta in drugih dodatkov, ki so enaki tistim, ki se uporabljajo pri črnilih na osnovi nafte, se ustvari prava mešanica. Raziskave razgradljivosti so pokazale, da se pigmentni nosilec v 100 % sojinem črnilu razgradi skoraj 2x bolj kot črnilo iz sojinega olja in naftnih smol ter 4x več kot standardno naftno črnilo. Sojino črnilo je pomembna ali precej uporabna komponenta pri recikliranju papirja, saj je sojino črnilo med postopkom razbarvanja lažje odstraniti s papirja kot običajno črnilo.
Velik del pridelka soje ne zahteva namakanja in poleg zmanjšanja fiksnih hranil ne pušča toliko kmetijskih ostankov kot drugi pridelki. Drug vidik je nizka raven HOS (hlapnih organskih hranil) in s tem nizka stopnja onesnaženosti zraka s strupenimi emisijami. Kakovost odraža tudi vrednost čistega sojinega olja, ki uporablja manj pigmenta kot bistri naftni destilati. Med raziskavo so poročali tudi o opazovanjih tiskalnikov, ki so izrekli manjšo porabo črnila pri tiskanju enakega števila odtisov kot s standardnim črnilom na osnovi nafte. Plus je ostrejša in jasnejša slika pri tiskanju časopisov ter veliko nižji stroški.


Glavne pomanjkljivosti sojinega črnila

Kljub vsem prednostim pa ima ta vrsta črnila tudi določene slabosti. Največja stvar je, da se sojino črnilo suši dlje kot črnila na osnovi nafte. To je zato, ker ne vsebuje izhlapevalnih topil v obliki HOS. S tem problemom se morajo ukvarjati predvsem nekateri tiskarski stroji, ki namesto poroznega nepremazanega papirja uporabljajo premazan papir (ki se uporablja predvsem v revijah) (tako velja za običajne časopise). V njihovem primeru se lahko črnilo posuši z absorpcijskimi ali celo infrardečimi grelci. Druga težava je, da je sojino črnilo narejeno iz sojinih zrn, kar je povezano s krčenjem gozdov v Braziliji. In to že samo po sebi kaže na težavo s precejšnjimi izpusti toplogrednih plinov.

 

vir: pixabay.com

Zakaj torej sojino črnilo velja za ekološko?

Kljub temu, da so sojina črnila del zelenega ali če želite okoljski tisk, tudi niso popoln odgovor na okolje. Priljubljenost so pridobila kot alternativa petrokemičnih olj, ker je soja priljubljena rastlina med kmeti in je široko dostopna. Čeprav obstaja veliko trditev o okoljskih koristih, ki jih dobite s črnilom iz sojinega olja, vsebuje tudi voske, pigmente in druge dodatke. Odstranjevanje črnila na osnovi sojinega olja torej ni nič lažje kot odstranjevanje črnila na osnovi kerozina, tiskanega ali netiskanega. Tu pridemo do zaključka, da je treba pri odlaganju na odlagališče ali sežigalnico upoštevati enake vidike, kot bi jih zahtevala petrokemična črnila. Čeprav lahko črnila, ki vsebujejo sojo, pomagajo zmanjšati izmerjene HOS, EPA (Agencija za varstvo okolja) ni odobrila izjeme od rastlinskih olj kot brez HOS. EPA navaja, da čeprav niso vsa rastlinska olja hlapne organske spojine, so "predhodniki ozona". Ko se rastlinska olja, vključno s sojino, oksidativno sušijo, obstaja nekaj pomislekov, da se sproščajo majhne količine HOS, vsaj po mnenju Sveta za varstvo okolja. Čeprav sta EPA in ECB tako povedali, menijo, da so (sojina črnila) veliko bolj prijazna do okolja kot olja na osnovi nafte. Enako velja za katero koli drugo črnilo na osnovi rastlinskega olja.