Starlink
Šef SpaceXa Elon Musk bo v Slovenijo pripeljal tudi satelitski internet Starlink. Njegovo istoimensko podjetje je leta 2015 začelo razvijati satelite, ki naj bi internet pripeljali tudi na najbolj nedostopna mesta na zemlji. Prvi prototipi so bili v orbito izstreljeni leta 2018. Nato je bilo v naslednjih letih nameščenih več kot 1000 satelitov Starlink.Januarja letos je SpaceX izstrelil še 60 satelitov z orbito Falcon 9. V orbito je uspel spraviti skoraj 14 ton. Z novim vesoljskim plovilom Starship bo mogoče hkrati izstreliti do 400 satelitov. Trenutno naj bi jih bilo v orbiti skoraj 1800. Sem spadajo prototipi ali nefunkcionalne enote, ki niso del delujočega omrežja. Končna različica projekta bo sestavljena iz 12.000 satelitov. Celotna satelitska konstelacija naj bi bila dokončana leta 2027.
Satelitska konstelacija Starlink za globalno internetno pokritost
Ta projekt je predstavljen kot globalna hitra internetna storitev z dobro povezljivostjo. Povezava naj deluje tudi na območjih brez zemeljske infrastrukture. Seveda z opremo Starlink. Uporabnik bo za zavarovanje internetne povezave uporabljal zunanjo enoto (parabolična antena približno 85 cm) in notranjo enoto (modem z Wi-Fi usmerjevalnikom) ter kable.
Satelitski internet ni nov, je že v uporabi, a sateliti še nikoli niso bili postavljeni v orbito tako blizu zemlje. To je orbitalna razdalja 550 km. Prav to dejstvo zagotavlja zelo dobro hitrost in nizko latenco. To bi moral biti odzivni čas približno 15 ms. Zaenkrat je realnih 25-35 ms precej ocenjenih. Celoten sistem bi moral uporabljati protokol enakovrednih in enkripcijo od konca do konca.
V zadnji fazi bodo sateliti Starlink razporejeni na številnih orbitah okoli Zemlje v treh višinskih območjih. Najbližje tlom na nadmorski višini 336, 346 km in 550 km. Na vsaki od teh višin bo nameščenih več satelitov. Celoten sistem temelji na satelitih, ki krožijo okoli zemlje in krožijo okoli zemlje. To smo lahko videli v poletnih mesecih, kot vlak zaporednih luči.
Zemeljska enota mora biti nameščena tako, da nič ne ovira njene vidljivosti v nebo. Krožnik je motoriziran in se ob prvem zagonu sam prilagodi (kalibrira) in se poveže s satelitom z najmočnejšim signalom. Med gibanjem mu ni več treba motorizirati za sateliti, saj ga gostota satelitske pokritosti samodejno preklopi na najboljši signal mimoidočih satelitov, med katerimi preklaplja. Posoda uporablja tako imenovano fazno polje za komunikacijo z več sateliti hkrati. Tudi nizka latenca zagotavlja, da uporabnik ne občuti prehoda z enega satelita na drugega. Polmer signala posameznih satelitov je manjši kot pri satelitih, ki so stokrat dlje od tal. Ker prevozijo manj kilometrov, jih mora biti v orbiti toliko kot običajnih satelitskih satelitov.
Satelitski internet je prihodnost
Satelitski internet je na voljo prek geostacionarnih komunikacijskih satelitov namesto stacionarnih ali drugih stacionarnih telefonov. Čeprav ne ponuja tako hitrega interneta (do zdaj 50 do 150 Mbps) kot klasično mobilno ali prizemno širokopasovno omrežje, je njegova velika prednost njegova dostopnost, predvsem na težko dostopnih mestih. Ne gre za tekmovanje s hitrim optičnim internetom, ampak za zapolnjevanje vrzeli, kjer prizemni ali mobilni internet iz različnih razlogov ni mogoč. Če uporabljate hitri optični internet, verjetno niste ciljna skupina za satelitski internet. Prednost bi moral dati prebivalcem na oddaljenih lokacijah, kjer ni pokritosti z mobilnim internetom ali prizemnih variant. Dober primer je oddaljeni, velik del Amerike ali Avstralije.
Evropska unija je sama poudarila, da je dostopnost do interneta eden najpomembnejših dejavnikov digitalizacije. Vsaka država ima svoje mrtve točke, kjer še vedno ni interneta. To bi lahko bila tudi ena od rešitev za dostop do interneta povsod. Nemčija razmišlja celo o subvenciji za uporabnike, ki se odločijo za uporabo satelitskega interneta. Ker gre v bistvu za internetno povezavo z najvišjo svetovno pokritostjo, monopol Starlinka raste. Dodati moramo, da je še vedno tako. Podjetja, kot sta Viasat in Amazon, imajo enak namen, številna druga manjša podjetja pa iščejo v orbito.
Še vedno visoki stroški opreme za končnega uporabnika
Prodaja satelitskih internetnih storitev in naprav Starlink je trenutno na voljo na Starlink.com. Ko vnesete lokacijo, kjer potrebujete internetno ulico, mesto (mesto) sto ali vnesete digitalni naslov plus kode (Plus Code) glede na zemljepisno širino in dolžino, boste preusmerjeni na obrazec za prednaročilo. Ta razdelek vsebuje informacije o razpoložljivosti ali datumu, ko bo storitev na voljo na območju. Zanj je potrebna regulativna odobritev. Polog znaša 99 $ (81,77 €), cena objekta pa 499 $ (412,15 €). Mesečni strošek interneta je 99 $ (81,77 €). Torej je še vedno draga strojna oprema, čeprav sam Starlink verjetno izgublja pri proizvodnji. Sčasoma se lahko proizvodna tehnologija spremeni in stroški so lahko nižji. Ampak še ne izgleda tako. Nasprotno, mesečni stroški internetnih storitev bi se lahko z naraščajočim številom uporabnikov zmanjšali.
Zakaj se astrologi držijo za glavo
Nebo nikoli ne bo takšno, kot ga poznamo, pravijo astrologi in svarijo satelite, da ne preplavijo nebo, kar bo močno poslabšalo opazovanje zvezd. Elon Musk je dejal, da se podjetje ukvarja s tem vprašanjem in da bodo sateliti imeli posebno odbojno prevleko. Vendar ga ni mogoče uporabiti za celotno napravo. S soncem osvetljeni umetni sateliti se mešajo s svetlobo zvezd.
Poleg tega naravovarstveniki dvigujejo opozorilni prst in pozivajo k zmanjšanju vesoljskih odpadkov. V vesolju okoli Zemlje je že veliko vesoljskih odpadkov, kot so nedelujoči sateliti. Namesto odstranitve se bo začelo pojavljati vedno več satelitov. Ne gre samo za satelite Starlink, ampak Amazon in druga manjša podjetja načrtujejo satelite v orbiti. Na celestrack.com si lahko ogledate gostoto satelitov, ki se nahajajo okoli Zemlje.
Elon Musk ne skriva ideje o kolonizaciji Marsa. Internetni projekt Starlink bo pridobil nova finančna sredstva. Leta 2018 je SpaceX od Zvezne komisije za komunikacije pridobil licenco za skupno delovanje 11 927. Leta 2019 je podjetje znova zaprosilo za dovoljenje za še 30 000 satelitov. Vse je treba uporabiti za širokopasovno internetno pokritost po vsem svetu v pasu - + 53 ° od ekvatorja. Glede na to, da približno 45 % svetovnega prebivalstva še vedno nima pokritosti, je to zelo velik trg. Seveda obstajajo pomisleki glede negativnega vpliva na opazovanje neba. Čeprav se je Starlink zavezal zmanjšanju odbojnosti satelita, bo to še vedno negativno vplivalo na napredek zemeljske astronomije pri opazovanju neba.
Druga nevarnost je, da količina satelitov povzroča nemir zaradi morebitnega nastanka tako imenovanih satelitov. Kesslerjev sindrom. To je scenarij, v katerem je gostota objektov v nizki zemeljski orbiti precej visoka, tako da lahko trki med objekti povzročijo kaskado, v kateri vsak trk ustvari vesoljske odpadke, kar poveča verjetnost nadaljnjih trkov. Posledica bi bile številne naplavine v orbiti, ki bi za več desetletij omejevale in onemogočale delovanje drugih satelitskih programov, dokler večina drobcev ne bi spontano izginila. Drugo dejstvo je, da danes ne moremo oceniti, kako bo nenaravno sijoče nebo vplivalo na orientacijo nočnih ptic in drugih živali, ki se premikajo ponoči.