Znebite se stresa in natisnite antistresne pobarvanke

Deli

Vsakdanji stres: kako ga prepoznati in obvladati

Se s stresom srečujete v službi, v šoli ali doma? Stresu se ni mogoče povsem izogniti in v zmerni meri ni nujno škodljiv. Kratkoročno nam lahko pomaga, da se zberemo in se odzovemo na zahtevno situacijo. Težava nastane takrat, ko je prehud, se redno ponavlja ali nimamo dovolj časa za okrevanje.

Dolgotrajen stres lahko vpliva na spanje, razpoloženje, sposobnost zbranosti in telesno zdravje. To pa ne pomeni, da vsak človek pod stresom samodejno izgori ali doživi srčni infarkt. Odločilni so intenzivnost in trajanje obremenitve, zdravstveno stanje, življenjske razmere in način, kako se na stres odzivamo.

Kaj je stres

Stres je naraven psihičen in telesen odziv na zahtevno situacijo, pritisk ali zaznano grožnjo. Telo se pripravi na povečan napor: srčni utrip in dihanje se lahko pospešita, mišična napetost se poveča, sposobnost mirnega razmišljanja pa se poslabša.

Kratkotrajen stresni odziv je lahko koristen, na primer pred izpitom, zaposlitvenim razgovorom ali pomembno predstavitvijo. Ko pa obremenitev traja dlje časa ali se ponavlja brez zadostnega počitka, lahko stres začne motiti vsakdanje delovanje in poslabša že obstoječe zdravstvene težave.

Priporočeno

Med pogoste vire stresa sodijo pritisk pri delu, negotovost zaposlitve, finančne težave, konflikti v odnosih, bolezen, skrb za bližnjega ali velike življenjske spremembe. Stres doživljajo tudi otroci in mladostniki. Povezan je lahko s šolskimi zahtevami, odnosi med sošolci, družinskimi razmerami ali z občutkom, da nad dogajanjem nimajo nadzora.

Z dolgotrajnim stresom pri delu je povezana tudi izgorelost. Ta pojem pa ne označuje vsake utrujenosti ali preobremenjenosti. WHO jo opredeljuje kot pojav, povezan s kroničnim stresom na delovnem mestu, ki ga ni bilo mogoče uspešno obvladati. Kaže se predvsem z izčrpanostjo, z naraščajočo distanco ali cinizmom do dela in z upadom delovne učinkovitosti.

Kako se stres lahko kaže

Znaki stresa se med ljudmi razlikujejo in se pogosto med seboj prepletajo.

Med psihične in čustvene znake sodijo razdražljivost, živčnost, napetost, občutek preobremenjenosti, pretirana zaskrbljenost, težave z zbranostjo ali odločanjem in pogostejša nihanja razpoloženja.

Telesno se stres lahko kaže z glavobolom, mišično napetostjo, prebavnimi težavami, potenjem, pospešenim utripom, vrtoglavico, utrujenostjo ali težavami s spanjem.

Spremembe vedenja lahko vključujejo izogibanje ljudem, manj komunikacije, odlašanje z obveznostmi, prenajedanje ali izgubo teka. Nekateri začnejo pogosteje kaditi, piti alkohol ali uporabljati druge nezdrave načine spoprijemanja z napetostjo.

Ti znaki niso vedno posledica stresa. Bolečina v prsih, izrazito razbijanje srca ali težko dihanje imajo lahko tudi drug vzrok, zato jih ni smiselno samodejno pripisovati psihični obremenjenosti.

Ilustracija: AI-generated

Kaj lahko storite proti stresu

Vseh stresorjev običajno ni mogoče povsem odpraviti. Bolj koristno je razlikovati, na kaj lahko vplivate, in si hkrati ustvarjati prostor za redno okrevanje.

Poimenujte vir obremenitve

Poskusite si zapisati, katere situacije vas najbolj obremenjujejo. Nato jih razdelite na tiste, ki jih lahko spremenite, in tiste, nad katerimi nimate neposrednega nadzora.

Pri težavah, na katere lahko vplivate, lahko pomaga prilagoditev delovnih prioritet, razdelitev velike naloge na manjše korake, postavljanje meja ali pogovor s človekom, ki ga situacija zadeva. Pri težavah, na katere ne morete vplivati, se splača energijo usmeriti v lasten odziv in v podporo, ki vam je na voljo.

Ne zanemarjajte osnovnih potreb

Redno spanje, gibanje, prehrana in stik z ljudmi se zdijo preproste stvari, a jih pri dolgotrajni obremenitvi pogosto prve odrinemo. Prav pomanjkanje spanja in osamljenost pa lahko poslabšata sposobnost obvladovanja stresa.

Gibanje ne pomeni nujno zahtevnega športnega treninga. Pomagajo lahko tudi hoja, kolesarjenje, delo na vrtu ali druga redna dejavnost, ki vam ustreza. WHO med osnovna priporočila uvršča tudi ohranjanje dnevnega ritma, dovolj spanja, redno gibanje in stik z bližnjimi.

Upočasnite telesni odziv

Ob nenadni napetosti lahko pomaga počasno in enakomerno dihanje. Ne poskušajte vdihniti čim globlje ali čim hitreje. Prijetneje je mirno vdihniti skozi nos in nekoliko dlje izdihovati.

Dihalna ali ozemljitvena vaja ne odpravi vzroka težave. Lahko pa trenutno napetost zmanjša toliko, da lažje mirno razmislite in se odločite.

Poiščite dejavnost, pri kateri se lahko osredotočite na sedanjost

Nekdo se spočije ob športu, drugi ob glasbi, branju, kuhanju, ročnem delu ali v naravi. Pomembno je, da dejavnost ne postane še ena obveznost in da lahko ob njej vsaj za nekaj časa preusmerite pozornost.

Ena od možnosti so tudi antistresne pobarvanke.

Ali antistresne pobarvanke lahko pomagajo?

Barvanje je lahko preprosta in dostopna sprostitvena dejavnost. Ponavljajoči se gibi, izbira barv in osredotočanje na določeno površino lahko nekaterim pomagajo, da za nekaj časa prekinejo tok neprijetnih misli.

Izsledki raziskav pa niso enoznačni. Nekatere študije so zabeležile kratkotrajno zmanjšanje tesnobe, metaanaliza razpoložljivih študij pa ni pokazala, da bi barvanje mandal zmanjševalo tesnobo izraziteje kot prosto risanje. Pobarvanke lahko zato štejemo za nezahteven način sprostitve, ne pa za zdravljenje kroničnega stresa ali zaščito pred srčnim infarktom.

Za poskus ne potrebujete posebne opreme. Predlogo lahko kupite v knjigarni ali jo poiščete na spletni strani, ki ponuja zakonito dostopne datoteke za osebno uporabo. Črno-belo predlogo v obliki PDF natisne običajen laserski ali brizgalni tiskalnik.

Barvate lahko tudi na mobilnem telefonu, tablici ali računalniku. Papirnata različica pa je praktična takrat, ko želite za nekaj časa odložiti zaslon in obvestila.

Poskusite si za barvanje vzeti 15 do 30 minut. Pred začetkom in po koncu lahko na lestvici od 0 do 10 ocenite, kolikšno napetost trenutno čutite. Tako boste ugotovili, ali vam ta dejavnost res pomaga, namesto da bi se zanašali le na oznako »antistresna«.

Kdaj samopomoč ne zadošča več

Strokovno pomoč je smiselno poiskati, če stres traja dlje časa, izrazito poslabšuje spanje, delo, študij ali odnose, ali če pristopi, ki jih preizkušate sami, ne prinesejo izboljšanja. Obrnete se lahko na osebnega zdravnika, psihologa ali drugega strokovnjaka za duševno zdravje.

Ob nenadni bolečini ali pritisku v prsih, zlasti če bolečina ne popušča, se širi v roko, vrat, čeljust ali hrbet ter jo spremljajo potenje, slabost ali težko dihanje, pokličite lokalno številko za nujne primere. Takšnih znakov ne gre reševati zgolj s sprostitveno vajo.

Pobarvanke so lahko prijeten dodatek k počitku. Dolgoročno obvladovanje stresa pa običajno zahteva kombinacijo več korakov: primerno obremenitev, dovolj okrevanja, gibanje, kakovosten spanec, podporo bližnjih in po potrebi tudi strokovno pomoč.

Blog Drugi zanimivi članki
Vaša nakupovalna košarica
Nakupovalna košarica ne vsebuje izdelkov
TonerDepot.si
Prijava
Nimate računa? Registrirajte se zdaj
Meni